Ni moj namen polemizirati s pisci, ki v Slovenskem čebelarju propagirajo nakladni panj, rad bi samo na kratko osvetlil neka dejstva in okolnosti, ki jih omenjeni pisci nikoli niso omenili niti z eno besedico.
Pa poglejmo za kaj gre.

V našem društvu je trenutno včlanjenih 75 čebelarjev, od teh jih ima kar 22 svoje čebelnjake na tujih zemljišcih. Razlogi: ali ti čebelarji nimajo svoje zemlje in stanujejo v najemnih stanovanjih ali pa stoji hiša na kraju neprimernem za čebele. Da bi pa na tujem zemljišču razpostavljali nakladne panje, ni za misliti, srečen, kdor je lahko postavil čebelnjak.

Nadalnjih 19 ima sicer svoje hiše z zelenjadnim vrtom, kjer stoji čebelnjak, za razpostavljanje nakladnih panjev pa nimajo prostora. Potem jih je nekaj, ki imajo čebelnjake v strminah, kjer bi jim prvi veter prostostoječe panje prekucnil v dolino. Zopet drugi sicer imajo ob hišah primerne prostore za nakladne panje, ne morejo pa teh tja postaviti zaradi otrok in domačih živali, ker bi ena stvar drugo ovirala.
Komaj slaba tretjina vseh naših članov ima možnost na svojem sadnem vrtu ali travniku ob hiši razpostaviti nakladne panje, vendar se za sedaj za te še ne ogrevajo, ker so navajeni na čebelnjake in so jim ti panji še tuji.

Na zacetku tega stoletja je bila v šolski citanki Stritarjeva pesmica, katere druga kitica pravi:
Za hišo vsako je ulnjak,
ki šumi od zore v mrak.
Čebele pridno letajo,
medu ljudem obetajo.

Tudi danes se tu pa tam na vasi še najde za hišami kak čebelnjak, toda sameva prazen, v njem je namesto panjev kaka druga ropotija. Čebele so se iz vasi preselile na avtobusne karoserije. Toda tam ni nakladnih panjev, kar poglejte naslovno stran Slovenskega čebelarja, ker pač ti panji po svojih svojstvih niso primerni za avtobus.
Priča smo metamorfozi našega čebelarstva, ko se na eni strani v primestjih ustvarjajo velečebelarstva, na drugi strani je pa na vasi čedalje manj čebel. Da bi za hišo vsako bil ulnjak, kakor poje Stritar, tega že dolgo ni več. Temu se ni čuditi, če vemo, da tudi čebeljih paš ni več takih, kakor so jih imeli še naši dedje. Pa časa, ki ga je treba posvetiti čebelam, današnji kmetovalec nima. Menda je bila v predlanskem letniku v Slovenskem čebelarju slika, ko nekdo prezimuje svoje nakladne panje v čebelnjaku. Dokaj nenavadno nakladni panji in čebelnjak. Ako jih spomladi razvršča po vrtu okrog čebelnjaka, ko že lete, mu bodo letele nazaj v čebelnjak, če jih pa razpostavlja še v mrazu, je od tega več škode, ko koristi. Seve, tudi o tem misteriju nismo zvedeli niti besedice.
Opisane in še nekatere druge okolnosti (naše vremenske razmere) bodo še imele vpliv na uvajanje nakladnega panja v naših krajih, pa naj propagatorji o teh okolnostih še tako trdovratno molče.

Vse te okolnosti, kratka doba trajanja tega panja z oz. na naše vremenske prilike, bodo še dolgo ovirale razširjanje tega panja, pa naj propagatorji o tem še tako trdovratno molče. Veliko ovir bo ta panj moral še prebroditi, predno se bo pri nas dodobra uveljavil, tako popularen, kakor je bil pri naših prednikih kranjič in za njim AŽ, pa ta panj v naših krajih verjetno ne bo nikoli.

LR-proti-AZ

Copyright © 2017 Čebelarstvo Lučka